Preeklampsija in ponovna nosečnost

Tveganje za ponovitev preeklampsije v naslednji nosečnosti

Tveganje za ponovitev je predvsem odvisna od resnosti preeklampsije v prvi nosečnosti. Praviloma velja, da je z zgodnejšim pojavom bolezni prognoza slabša, posledično pa tudi večja možnost ponovitve.1 Po ocenah približno 20 % žensk z zgodnjo preeklampsijo v prvi nosečnosti zboli tudi v naslednji.

 

Pri 10 do 20 % nosečnic s težko obliko preeklampsije se razvije sindrom HELLP2 (hemolysis, elevated liver enzymes, low platelet count), pri katerem pride do:

  • razpada rdečih krvnih celic (hemolize),
  • padca števila trombocitov,
  • nastanka krvnih strdkov in
  • akutne poškodbe jeter.

Pri ženskah s sindromom HELLP se tveganje za njegovo ponovitev v naslednji nosečnosti močno poveča.3

 

Nasveti za novo nosečnost

Natančni vzroki za pojav bolezni še niso znani. Nekateri dejavniki tveganja pa so:

  • osebna ali družinska obremenitev
  • prva nosečnost
  • kronične bolezni (visok krvni tlak, ledvična bolezen, avtoimune bolezni – lupus, sladkorna bolezen)
  • starost (mlajše od 20 let in starejše od 40 let)
  • prekomerna telesna teža
  • večplodna nosečnost
  • razlika med nosečnostmi manj kot dve leti ali več kot deset let
  • zunajtelesna oploditev (IVF)

 

Na naštete dejavnike nimamo vedno vpliva, obstajajo pa priporočila za preprečevanje razvoja preeklampsije:

Ko ženska s preboleno težko preeklampsijo načrtuje novo nosečnost, naj njen zdravnik opravi krvne preiskave, preveri delovanje ledvic, oceni morebitne motnje pri strjevanju krvi in možnosti za nastanek tromboze. Če pa je že noseča, se lahko s presejalnimi testi v prvem trimesečju natančno in neinvazivno oceni tveganje za ponovni razvoj bolezni.

Najboljši način obvladovanja preeklampsije je čimprejšnje prepoznavanje. Na rednih pregledih zato vsem nosečnicam merijo krvni tlak in redno kontrolirajo urin, v katerem ugotavljajo prisotnost beljakovin. Ob sumu na razvoj bolezni je potrebno opraviti dodatne krvne teste. S temi preverjajo razmerje biooznačevalcev sFlt1 in PlGF, ki sta natančnejša pokazatelja resnosti bolezni. Z njima pa je možno tudi izključiti bolezen v naslednjih štirih tednih.4

Prekomerna telesna teža je pomemben dejavnik teganja za številne bolezni, v nosečnosti pa zlasti za preeklampsijo in sladkorno bolezen. Smiselno je, da ženske pred zanositvijo shujšajo, ter da se v nosečnosti ne zredijo več kot je potrebno. Telesno težo lažje nadzorujemo z zdravo prehrano in gibanjem. V nosečnosti je priporočljiva zmerna telesna aktivnost, najboljša oblika rekreacije pa je hoja.

Nosečnica, ki je prebolela preeklampsijo, sladkorno bolezen pa uravnava z inzulinom, mora pred ponovno zanositvijo poskrbeti za urejenost sladkorne bolezni. Pomembno je, da bolnica pozna tudi vsa druga bolezenska stanja, se o njih pogovori in jih ustrezno obvladuje.

V primeru tveganja za preeklampsijo bo zdravnik v prvem trimesečju verjetno predpisal zdravilo za redčenje krvi, ki bo vplivalo na znižanje krvnega tlaka.5 Običajno predpišejo mini Aspirin 100 mg, ki ga je potrebno jemati zvečer.

Ponovna nosečnost: DA ali NE?

Dr. Stefan Verlohren, svetovalec in višji predavatelj za predmet Ginekologija in porodništvo na Medicinski fakulteti Charité University Medicine v Berlinu

Dr. Stefan Verlohren, svetovalec in višji predavatelj predmeta Ginekologija in porodništvo na medicinski fakulteti Charité University Medicine v Berlinu, je na vprašanje, kaj bi priporočal ženski, ki se boji ponovne preeklampsije, odgovoril: »Spodbujal bi jo k ponovni zanositvi. Pojav preeklampsije je danes z novimi metodami diagnosticiranja in spremljanja lažje predvideti. Zdaj lahko bolnicam z veliko zanesljivostjo povem, ali se bo bolezen ponovila. Pozneje v nosečnosti pa lahko ponovno opravimo presejalne teste, s katerimi zmanjšamo tveganje.«

 

Reference

  1. Ukah, U.V., Payne, B., Hutcheon, J.A., et al. (2018) Assessment of the fullPIERS Risk Prediction Model in Women With Early-Onset Preeclampsia. Hypertension. http://hyper.ahajournals.org/content/early/2018/02/09/HYPERTENSIONAHA.117.10318.
  2. Karakus, S., Bozoklu Akkar, O., Yildiz, C. et al. (2016). Serum levels of ET-1, M30 and angiopoietins-1 and -2 in HELLP syndrome and preeclampsia compared to controls. Arch Gynecol Obstet. 293 (2) 351-359.
  3. Malmström, O., Morken, N.H. (2018) HELLP syndrome, risk factors in first and second pregnancy: a population-based cohort study. AOGS. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/aogs.13322/abstract.
  4. Verlohren, S., Llurba, E., Chantraine, F. (2016). The Sflt-1/PLGF ratio can rule out preeclampsia for up to four weeks in women with suspected preeclampsia: Risk factors, prediction of preeclampsia. Pregnancy Hypertension. 6(3):140-141.
  5. Rolnik, D.L., Wright, D., Poon, L.C.Y., et ail. (2017) ASPRE trial: performance screening for preterm pre-eclampsia. Ultrasound in Obstet Gynecol. 50(4):492-495.

 

 

 

MC-SI-00473

Podobne vsebine