Mednarodni dan osveščanja o virusih HPV – na poti k odpravi raka materničnega vratu

Danes obeležujemo 4. mednarodni dan osveščanja o humanih papiloma virusih (HPV). Virusi HPV so skupina DNA virusov, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži 80% ljudi. [1] Poznamo več kot 200 različnih genotipov HPV, od katerih jih okoli 45 povzroča okužbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika. Okužba s HPV lahko vodi v razvoj predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, genitalnih bradavic ter papiloma grla. [2, 3]

V večini primerov okužba z virusom HPV sama od sebe izzveni v enem do dveh letih. Kadar okužba vztraja, virus lahko spremeni celice materničnega vratu, slednje pa privede do razvoja predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. [4, 5]

Spoznanje, da dolgotrajna okužba z nevarnejšimi HPV ključni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu, je spodbudilo razvoj s HPV povezanih tehnologij, ki omogočajo tako boljšo zaščito pred okužbo s HPV (cepljenje proti HPV) kot boljšo prepoznavo žensk s povečanim tveganjem za predrakave spremembe materničnega vratu visoke stopnje (testi HPV) [6, 7].

V zadnjih letih je naše razumevanje virusa napredovalo, zato lahko danes z ustreznimi ukrepi bistveno zmanjšamo verjetnost za razvoj raka materničnega vratu. [8]

 

 

S kombinacijo presejalnega testiranja, cepljenja in zdravljenja predrakavih sprememb smo vse bližje odpravi raka materničnega vratu.

 

 

Uporabi svoje znanje o HPV in odprto spregovori o HPV virusih

O učinkovitosti opisanih ukrepov ni dvoma, še vedno pa je HPV tema, ki jo v javnosti obdajajo miti in predsodki. Odprta komunikacija o HPV je zato ključnega pomena. S svojim znanjem lahko o HPV samozavestno spregovoriš tudi ti in tako pomagaš ohraniti zdravje žensk.

Več o raku materničnega vratu si lahko prebereš na naslednji povezavi.

 

 


Reference

  1. H. Chesson, E. Dunne, S. Hariri in L. Markowitz, „The Estimated Lifetime Probability of Acquiring Human Papillomavirus in the United States,“ Sex Transm Dis, Izv. 41, št. 11, pp. 660-664, 2014.
  2. C. K., B. J. in M. S., Jawetz Melnick & Adelbergs Medical Microbiology 27 E (Lange), McGraw-Hill Education, 2016.
  3. K. Moscatello, Immunology and Microbiology, Step 1, Kaplan medical, 2013.
  4. A. Schneider, „Pathogenesis of genital HPV infection,“ BMJ Journals, Izv. 69, št. 3, pp. 165-173, 1993.
  5. U. Fischer in e. al., „Epidemiology and pathogenesis of cervical cancer,“ Zentralblatt fur Gynakologie, Izv. 123, št. 4, pp. 198-205, 2001.
  6. Dürst, M., Gissmann, L., Ikenberg, H. & zur Hausen, H., 1983. A papillomavirus DNA from a cervical carcinoma and its prevalence in cancer biopsy samples from different geographic regions. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, 80(12), pp. 3812-5.
  7. Cox, J.T., 2009. History of the use of HPV testing in cervical screening and in the management of abnormal cervical screening results. Journal of Clinical Virology, 47(3), p. 299.
  8. Centers for Disease Control and Prevention, „Cervical Cancer is Preventable,“ 11 2014. [Elektronski]. Available: https://www.cdc.gov/vitalsigns/cervical-cancer/index.html. [Poskus dostopa 01 03 2020].

 

MC-SI-00504

Podobne vsebine